Arhiv za Oktober, 2007

Kakšno je naše mesto v vesolju?

Ideje, ki jih je vredno širiti

Kakšno je naše mesto v vesolju?

David Deutsch

http://www.zofijini.net/oko_ideje.html

 

Legendarni kvantni znanstvenik David Deutsch, se v svojem predavanju loti vprašanja, kako misliti pomen naše vrste v vesolju. Imamo svojevrstno sposobnost pridobivanja znanja, ki nas uvršča daleč od tega, da bi bili samo »kemični izmeček«, kot nas šaljivo opiše Stephen Hawking. Na ta način imamo v vsakem trenutku sposobnost reševanja kompleksnih problemov, vključno z najbolj aktualnimi. Možgani so nosilec treh poglavitnih orodij, ki jih za to potrebujemo – znanja, razuma in kreativnosti. Oxfordski fizik David Deutsch je eden glavnih nosilcev kvantne teorije mnogih svetov, fascinantne teorije, po kateri univerzum sestavlja mnogo paralelnih svetov. V svoji knjigi iz leta 1997 »The Fabric of Reality« je položil temelje tako imenovani »teoriji vsega«. V delu je združil kvantno mehaniko, evolucijo, racionalistični pristop do znanja in teorijo računalništva, ki temelji na delu slovitega Alana Turinga. Po njegovem mnenju, naše najboljše teorije niso samo bolj resnične kot nam kaže zdravi razum, ampak imajo tudi več smisla. Deutsch tako vzame zares najbolj nenavadne aspekte fizike, vključno z idejo, da materija lahko hkrati obstaja na več kot enem mestu hkrati.  

  • Share/Bookmark
Objavljeno:miks |29.10.2007 | Ni komentarjev »

DokMa 2007

DokMa – Dokumentarci v Mariboru, 2. – 7. november 2007. Letošnja edicija festivala bo potekala med 2. in 7. novembrom 2007 v kinu Partizan, kinu Udarnik in na Prvem odru Prve gimnazije. Filmski program festivala sestavlja pet programskih kategorij, od tega dve tekmovalni (nacionalna tekmovalna kategorija Posebno slovenski in mednarodna tekmovalna kategorija Medregionalni program). V retrospektivni sekciji bodo v koprodukciji z Goethe Institutom v Ljubljani prikazani dokumentarni filmi Wernerja Herzoga. Festival bodo spremljali strokovni dogodki (okrogla miza Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev na temo digitalne distribucije dokumentarnega filma in »masterclass« producenta in enega največjih distributerjev dokumentarnega filma v Evropi Heina Deckerta), dogodki za občinstvo (srečanja z avtorji, videoblog, …) in zabavni program ob večernem druženju. Dodatne informacije in program na www.dokma.net  in http://www.filmsko.net/projekti_prireditve_dokma2007.htm

  • Share/Bookmark
Objavljeno:miks |29.10.2007 | Ni komentarjev »

Posnetki predavanj in govorniški EK

Posnetki

Ob posnetkih vseh aktualnih oddaj, je na naslovu http://www.radiomars.si/files/userfiles/Zofijini/Peter%20Mlakar%20-%20predavanje.mp3 dosegljiv tudi posnetek predavanja Petra Mlakarja z naslovom Seks in transcendenca in tudi že posnetek okrogle mize na temo razmerja med Vero in razumom http://www.radiomars.si/files/userfiles/Zofijini/Vera%20in%20razum%20-%20okrogla%20miza.mp3   

Vabljeni k poslušanju!

Govorniški EK

V posnetku lahko prisluhnete tudi govorom, ki jih je mogoče slišati na govorniškem Eku v Mariboru. Posnetkom je mogoče prisluhniti na Marševi spletni strani posvečeni naši oddaji ali na strani

http://www.zofijini.net/predavanja_govorniski.html.

Vabljeni k sodelovanju!

  • Share/Bookmark
Objavljeno:miks |21.10.2007 | Ni komentarjev »

Vera in razum

Razprava o razmerju

Če se ozremo po intelektualni zgodovini, hitro naletimo na eno njenih pomembnejših dilem, ki se razkriva v razmerju med vero in razumom.  Razmerje, ki je hkrati eden osnovnih problemov epistemologije, se kot gosta, malo odkrivajoča meglica, vleče skozi različne prakse človekovega delovanja. K tej večni debati, bi z vprašanji o mestu vere in razuma v današnjem svetu, o veri v dobi znanosti, o tem ali je vera v razum tudi samo vera, želeli svoje dodati tudi v Mariboru.

S tem namenom vas v petek 19.10.2007 ob 20. uri vabimo v Galerijo MEDIA NOX v Židovski ulici 12 v Mariboru. 

Gostje razprave:

Dr. Bojan Borstner

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral filozofijo in sociologijo. Tam je tudi magistriral na temo »Filozofija med logiko in zgodovino«, ter doktoriral z disertacijo »Možnosti realizma v filozofiji znanosti«. Je redni profesor za filozofijo in metodologijo znanosti na Filozofski fakulteti v Mariboru. V letih 1992 in 1994 je bil predsednik Slovenskega filozofskega društva.  Je avtor številnih knjig in strokovnih študij. Področja njegovega dela so predvsem ontologija, filozofija znanosti in zgodovina filozofije.

Dr. Edvard Kovač

Po študiju filozofije in teologije v Ljubljani je doktoriral v Parizu. V Toulousu je profesor filozofije na Filozofski fakulteti Katoliške univerze. Kot predavatelj sodeluje na univerzi v Bordeauxu in na mednarodnih simpozijih v Strasbourgu in v Parizu. Je avtor knjig »Nietzschejeva tragičnost«, »Slovenska nacionalna zavest«, »Modrost o ljubezni« in »Oddaljena bližina«. Najbolj ga zanimajo vprašanja o etiki, pojmovanja človeka in sodobni problemi, saj je strokovnjak za filozofsko antropologijo in sodobno filozofijo, na mednarodnih kongresih pa prispeva tudi analize o postmoderni družbi.

Dr. Robert Petkovšek

Po končani gimnaziji Ivana Cankarja v Ljubljani se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je doštudiral klasično grščino, sociologijo kulture in filozofijo. Vzporedno je študiral teologijo in vstopil v Misijonsko družbo. Doktorat iz filozofije je naredil na Katoliškem inštitutu v Parizu. Je docent za filozofijo in prodekan na Teološki fakulteti, član Slovenskega filozofskega društva in sekcije Generatio Europaea Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu. V francoščini je izdal knjigo »Le statut existential du platonisme«, v nemščini pa »Heidegger-Index«.

Dr. Marko Uršič

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1975 diplomiral iz filozofije in psihologije. Najprej je služboval kot gimnazijski profesor, pozneje tudi kot novinar in knjižni urednik. Obenem je nadaljeval študij logike pri prof. Franetu Jermanu, magistriral je leta 1984 (Aristotelova modalna logika), doktoriral pa leta 1990 (Implikacija in deduktivna nujnost). Po doktoratu se je izpopolnjeval pri prof. Paulu Weingartnerju v Salzburgu (logika relevance). Od leta 1992 je zaposlen kot univerzitetni učitelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od 2003 kot redni profesor. Največ se ukvarja s filozofsko logiko, filozofijo prostora in časa, kozmologijo, metafiziko, filozofijo religije, primerjalno religiologijo in teorijo simbolov. Piše tudi literarna besedila in filozofsko prozo.

Tomaž Strgar

Po končanem študiju računalništva se je nekaj let samostojno ukvarjal s filozofijo, psihologijo, religiologijo in sorodnimi področji. Nato se je vpisal na podiplomski študij filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer trenutno piše doktorsko disertacijo z naslovom »Umetnost mišljenja: pojem mišljenja v odnosu na možnosti umetne inteligence«. 

Vljudno vabljeni!

Dodatne informacije:

www.zofijini.net

  • Share/Bookmark
Objavljeno:miks |10.10.2007 | Ni komentarjev »

»Govorniški EK« v Mariboru

»Speaker’s Corner«, ali po naše »Kotiček za govornika«, je del londonskega parka, kjer lahko vsakdo spregovori na glas, dokler ga ne prekine policija. Resnici na ljubo se to zgodi redko. Živimo pač v demokraciji. No ja, vsaj živeli smo ali želeli živeti! Svoboda povedati svoje mnenje na glas je v njej dovoljena. Celo več, je zaželena! Zato bo, če bomo govorili glasno in javno, živela bolje.

Zgodovinska ideja »govorniškega eka« je stara. Sega v staro Grčijo. V čas rojevanja demokracije, na atensko »agoro«, atenski trg. Tam so tisti, ki so imeli kaj povedati, to vedno povedali drugim in povedali javno. Med sabo so razpravljali, naslavljali so se na druge, na Drugega na način, da so jih slišali vsi. Prost pretok besed jim je jamčil dobre odnose in dobri odnosi so bili jamstvo za demokracijo, za enakost vseh. Za enak glas vseh. Javna beseda ni le varovala pred tem, da umolknemo, ker bi nekdo lahko želel, da molčimo glede neprijetne resnice, temveč je bila princip življenja mesta in države. Javno izrečena beseda ni bila princip praznega besedičenja, temveč vodenja države. Zahtev po tem, kako naj bo vodena. Iz tega se je kasneje razvila parlamentarna demokracija. Kaj je drugega državni zbor kot javna razprava različno mislečih o zadevah, ki so nam skupne in zadevajo vse nas?

Kaj je torej naš namen? Vzpostaviti ali še bolje, uveljaviti odprti, vsem dostopen javni prostori za izražanje mnenj. Tako rekoč kakršnihkoli. Improvizirani govorniški oder, bo za uvodno spodbudo in demonstracijo pozabljene ali že spregledane pravice, v centru mesta Maribora z ozvočenjem opremljen približno dvakrat na teden in sicer minimalno po 4 ure na dan. V  tem času bodo vsi govori tudi snemani in pozneje v posebnem terminu predvajani na radiu Marš. Vabilo k posredovanju in konfrontiranju svojih stališč pa je drugače seveda na mestu kjerkoli in kadarkoli, kjer vam kdo utegne prisluhniti!

Vabljeni vsi, ki imate in si tudi upate kaj javno povedati!

Spored

Dnevi, ko bo med 15.00 in 19.00 na Glavnem trgu predvidoma prisotno tudi ozvočenje (v primeru slabega vremena ozvočenja ne bo):

Petek – 12.10.2007 otvoritev, 19.10.2007, 16.11. 2007

Torek – 16.10.2007, 23.10.2007, 30.10.2007, 13.11.2007, 27.11.2007, 4.12.2007, 11.12.2007, 18.12.2007, 25.12.2007

Sklepna beseda

Deklaracija o človekovih pravicah določa v 19. členu, da ima vsakdo pravico do svobode mišljenja, vštevši pravico, da nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje. Slovenska ustava prav tako svobodo tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja izpelje iz svobode izražanja misli in govora. Svobodo mišljenja, ki jo določa »Deklaracija o človekovih pravicah«, je torej treba razumeti kot svobodo izražanja misli.

Za »govorniški ek« mora biti izpolnjen vsaj še en notranji pogoj. Če želi javna beseda posameznika, ki se postavi na »govorniški ek«, odmevati, mora naleteti na ušesa. Če ni slišana, če ji ljudje ne prisluhnejo, ne odmeva in ne obrodi sadov. Slišana pa je le, če se naslavlja na nekaj, kar zanima tudi druge. Drugih ne zanimajo sosedski »špetiri« in naši privatni strahovi. Zanimajo pa jih naše skupne stvari, naša blaginja, skupna usoda, prihodnost mesta in države, življenje ljudi. Ko govorimo, moramo imeti v mislih druge, ne le in predvsem samega sebe!

Dodatne informacije: www.radiomars.si

  • Share/Bookmark
Objavljeno:miks |10.10.2007 | Ni komentarjev »